Medtem ko večina gospodinj spomladi najprej poskrbi za pomivanje oken in spomladansko čiščenje kuhinje, se sama vedno najprej lotim spalnice. V kuhinji zagotovo nikoli ne preživim toliko časa kot v postelji in od nekoliko manj čiste kuhinje me nikoli ne boli glava, od postelje, ki ni sveža in udobna, pa se lahko zjutraj dejansko zbudim z glavobolom. Zato se spomladi vedno najprej lotim svoje vzmetnice.

Res, da je delo nekoliko težje, saj so ležišča velika in težka, vendar imam dobrega pomočnika, ki mi pomaga pri obračanju vzmetnice. To najprej vedno presesam s sesalnikom na tisti strani, na kateri sem spala vso zimo, nato pa vzmetnico obrnem na tako imenovano letno stran in presesam še to. Nekateri sicer pravijo, da vzmetnice ni primerno sesati, saj lahko močan sesalec iz notranjosti res povleče umazanijo kot so pršice ter odmrle kožne celice, vendar lahko sesanje škoduje tudi materialu oziroma vlaknom, zaradi česar se ležišče hitreje iztroši in postane z leti tanjše in mehkejše. Morda imajo prav, vendar si dejansko ne morem predstavljati, da vzmetnice ne bi vsaj dvakrat letno posesala. Nikoli namreč ne bi mogla mirno spati, če bi razmišljala o tem, kaj vse se lahko skriva v njej – in vsi vemo, da se v pol leta nabere veliko prahu in nesnage.

Poleg tega, da svoje ležišče temeljito posesam, pa pri spomladanskem čiščenju z njega odstranim tudi zunanjo prevleko in jo dobro operem. Kljub temu, da spim v pižami in redno menjujem posteljno perilo, je namreč prevleka po pol leta uporabe zagotovo rumenkasta od potu, na področju vzglavnika pa se najde tudi kak madež od barve za lase in kakšen masten madež, ki je posledica nočne kreme. Da o madežih nižje na postelji niti ne govorimo.
Torej najprej postelja, potem čista okna. In dejansko mi je povsem vseeno, kaj si o tem mislijo sosedje.