Zakaj sem se odločila za tečaj nemščine in ne katerega drugega jezika? Dolga zgodba. Priznati moram, da mi v srednji šoli nemščina ni bila nikoli všeč. Naučila sem se toliko, da sem pisala teste pozitivno in vsako spraševanje je bilo zame muka. Vesela sem bila, ko sem z učenjem nemščine zaključila. Ko sem iskala pripravništvo po končani diplomi, sem ugotovila, da sem naredila veliko napako. Bolje bi bilo, da bi obiskala tečaj nemščine v Ljubljani.

Za mojo smer so pripravništva v Sloveniji skoraj neobstoječa. Spisala sem neverjetno veliko prošenj in preiskala cel internet. Večina pripravništev in lepih služb za začetnike me je čakalo na Dunaju. Tu pa se je pojavila težava. Pogovor z kadrovnikom sem poskušala opraviti v angleščini. Ni bil navdušen. Predlagal mi je tečaj nemščine.

Najti pravi tečaj nemščine pa ni bilo enostavno. Ponudnikov je ogromno. Po testiranjih na več šolah smo ugotovili, da mi je od šolske nemščine ostalo neverjetno malo. Ko se je začel moj izbrani tečaj nemščine, sem bila precej nesproščena. Spominjala sem se svoje antipatične učiteljice v srednji šoli in predolgih šolskih ur.

Tečaj nemščine v odrasli dobi je bil precej drugačen. Majhna skupina, zabavni sošolci in učiteljica, ki ji ni bilo vseeno. Dobili smo ogromno domačih nalog in nasvetov, kje na spletu lahko na zabaven način nadgrajujemo svoje znanje. Velika razlika je tudi v motivaciji. Vsi smo sedeli v razredu, ker smo se jezika res želeli naučiti. To pa se je močno poznalo na vzdušju. Nihče ni tako kot v srednji šoli med odmorom prepisoval domače naloge. Pogosto pa smo tudi kaj vprašali.

Ko se konča ta tečaj nemščine, me čakata še dve stopnji. Po tem pa lahko spet kandidiram za tisto pripravništvo. Ali katerokoli drugo. Moje znanje jezika bo dovolj visoko, da bom lahko suvereno komunicirala s poslovnimi partnerji in mentorjem. Vmes pa se je zgodilo še nekaj. Nemščina mi je postala všeč.